LAS LASTOVICA OBJAVLJA JAVNI POZIV lokalnim pridelovalcem in predelovalcem kmetijskih pridelkov/izdelkov za sodelovanje v projektu “JEM DRUGAČE, JEM DOMAČE!” Slovenija se še vedno sooča z nizko stopnjo prehranske samooskrbe in ne izkorišča svojih potencialov na področju potrošnje kmetijsko-živilskih proizvodov lokalnega izvora. Da bi doprinesli k spremembam ter dvigu ozaveščenosti in prepoznavnosti, smo se lokalne akcijske skupine iz dveh regij povezale v projektu sodelovanja med LAS-i »Jem drugače, jem domače!«: TOTI LAS (nosilec operacije), LAS Lastovica, LAS Bogastvo podeželja, LAS Dobro za nas ter LAS Obsotelje in Kozjansko. O JAVNEM POZIVU LAS LASTOVICA vabi k prijavi na poziv vse ponudnike z območja vključenih občin: Občina Hoče – Slivnica, Občina Miklavž na Dravskem polju in Občina Starše. K sodelovanju želimo pritegniti 10 ponudnikov, ki bodo aktivno vključeni v izobraževalne module: TRŽENJE, PRODAJA in PROMOCIJA, OBLIKOVANJE ZGODBE in JAVNO NASTOPANJE.   Izobraževalni moduli zajemajo tudi individualno svetovanje ponudnikom, ki bo prispevalo k pripravi konkretnega akcijskega načrta za posameznega ponudnika. Ob tem bodo imeli ponudniki priložnost izmenjati znanja in izkušnje ter se povezati na različnih dogodkih in srečanjih, ki bodo organizirana na območju dveh regij oz. območju vseh petih vključenih LAS. Izkoristite priložnost za udeležbo na izobraževalnih modulih, ki so za Vas brezplačni, saj so sofinancirani s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Republike Slovenije in LAS Lastovica. Cena omenjenega paketa izobraževalnih modulov bi sicer znašala 390,00 EUR na ponudnika.  Kaj bodo vključeni ponudniki prejeli oz. dosegli z vključitvijo v izobraževalne module: Predlogi za nove tržne poti in izboljšane prodajne veščine ponudnika. Izdelan načrt promocije za vsakega ponudnika. Oblikovana individualna zgodbe ponudnika, ki mu bo omogočala večjo prepoznavnost in posledično lažje pozicioniranje na trgu. Dvig kompetenc ponudnika na področju javnega nastopanja. Možnost udeležbe na vsaj 5 dogodkih v okviru projekta, ki bodo zanje organizirani na območju vseh vključenih LAS. Dostop do informacij, nasvetov in primerov dobrih praks ter posledično izboljšano delovanje ponudnikov. Ponudniki bodo vključeni v e-katalog ponudnikov, ki bo javno objavljen ob zaključku projekta. Prav tako bodo lahko sodelovali pri promocijskih aktivnostih v okviru projekta. Potrdilo u udeležbi na usposabljanju. Upravičeni prijavitelji so lokalni pridelovalci in predelovalci kmetijskih pridelkov/izdelkov, ki imajo oblikovano ponudbo za trg, imajo registrirano dejavnost in prihajajo z območja LAS Lastovica. DO KDAJ IN KAKO SE LAHKO PRIJAVIM? Javni poziv bo odprt do 5. marca 2018. Zainteresirani ponudniki morajo za sodelovanje izpolniti Prijavnico, ki jo najdete v prilogi. Oddate jo osebno ali pošljete po pošti na naslov: LAS LASTOVICA, Pobreška c. 20, 2000 Maribor. Skeniran obrazec z vsemi podpisi lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: klavdija.gornik@mra.si. Končni izbor ponudnikov bo izveden predvidoma do 12. 3. 2018. Izbrani ponudniki bodo nato po e-pošti obveščeni o končnem urniku izvedbe usposabljanj.   Dodatne informacije o projektu »Jem drugače, jem domače!« najdete na povezavi: https://www.lastovica.si/ in https://www.lastovica.si/jem-drugace-jem-domace/. Za dodatne informacije lahko pokličete go. Klavdijo Gornik na tel. št. 02 333 13 08 ali pišete na klavdija.gornik@mra.si. Vljudno vabljeni k sodelovanju!   Celoten poziv je objavljen na tej povezavi: LAS Lastovica Javni poziv Jem drugace jem domace! Prijavnico v wordu najdete tukaj: LAS Lastovica Prijavnica Jem drugace, jem domace! Podrobnejši opis modulov najdete tukaj: Opis modulov

Več

LAS Lastovica je v letu 2017 izvedel skupno 4 javne pozive: 1. Javni poziv za sklad EKSRP 1. Javni poziv za sklad ESRR, Javni poziv za sklad EKSRP za problemsko območje ter Javni poziv za sklad ESRR za problemsko območje. Javni pozivi so se zaključili 4.4.2017 oz. 6.3.2017 (1. javni poziv za sklad ESRR). LAS je na javne pozive prejel skupno 19 vlog. Postopek ocenjevanja se je na nivoju LAS nekoliko zavlekel, saj nismo mogli zagotoviti nepristranskosti ocenjevalne komisije. Skladno s tem je bila v mesecu aprilu 2017 izvedena skupščina, kjer so bile sprejete ustrezne spremembe. Ocenjevalna komisija se je nato sestala, vloge pregledala, jih pozvala k dopolnitvam in po potrebi tudi k razjasnitvam. Celoten postopek ocenjevanja je bil zaključen konec meseca junija 2017. Ocenjevalna komisija je zaradi neizpolnjevanja pogojev izločila eno vlogo, saj ni imela pridobljenega ustreznega soglasja. Vse potrjene vloge so bile nato potrjena na Upravne odboru LAS in poleti oz. jeseni vnesene v ustrezne informacijske sisteme in posredovane tudi v pisni obliki na ustrezna ministrstva. V času od oddaje vlog smo nekatere projekte iz sklada ESRR že dopolnjevali, pri vseh ostalih pa še čakamo na pozive za dopolnitve. Kot smo bili obveščeni, je kar nekaj LAS svoje vloge umaknilo oz. so bile zavrnjene, ker niso imele ustreznih soglasij (solastnikov, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ARSO, razni varovalni pasovi, ipd.). Da bi v našem LAS takšne primere preprečili, bomo pri vseh investicijskih projektih v prihodnje zahtevali Lokacijske informacije, iz katere je razvidno, v kolikor zemljišče ali objekt spada po kakšen varstveni režim. Prav tako je treba paziti tudi na soglasja solastnikov ipd.  Treba pa je poudariti, da v času objave pozivov nismo vedeli, kaj bodo vsebine vlog na MGRT oz. ARSKTRP, zato smo se pri pripravi prijavnih obrazcev opirali na izkušnje iz preteklosti. Prav tako niso bili predpisani oz. znani vsi obrazci pa tudi kakšen odgovor je bil na razpolago tokom pregleda prvih vlog in ne že v času objave prvih pozivov.  Skratka, v prihodnjih pozivih bodo zahteve bolj natančne in vnaprej znane, kar bo zagotovo zmanjšalo količino dopolnitev vlog, tako v okviru postopka izbire na LAS-u kot tudi v okviru dopolnjevanja vlog pred njihovo končno potrditvijo. Na terenu je bilo v času priprave vlog in njihovega dopolnjevanja ugotovljeno, da gre za zapleten administrativni postopek, da je treba sredstva zagotavljati naprej. S tem so na LAS Lastovica problemi, saj veliko društev in drugih potencialnih partnerjev ne more zalagati sredstev za tolikšno obdobje. V kolikor vas zanimajo možnosti za sofinanciranje projektov iz pristopa CLLD, vas vabimo, da nam pišete na las.lastovica@mra.si ali nas pokličete na 02 / 333 13 17. Seznam in kratek opis prejetih projektnih vlog na javne pozive LAS LASTOVICA: Opis projektnih vlog – za SPLET  

Več

Spoštovani!  Obveščam vas, da smo v začetku januarja 2018 na LAS Lastovica prejeli predlog projekta sodelovanja med LAS-i z naslovom »Živim z Dravo«. K sodelovanju smo bili povabljeni s strani LAS Bogastvo podeželja (Ptuj), sodelovali pa bi naj še drugi LAS-i ob reki Dravi: LAS Drava, TOTI LAS in LAS UE Ormož.  Kot izhaja že iz naslova, se projekt nanaša na aktivnosti ob reki Dravi, vključuje pa rekreacijske, turistične, izobraževalne in okoljevarstvene vsebine. Npr. LAS Bogastvo podeželja predvideva v sklopu nakupa opreme vzpostavitev treh fitnesov v naravi na svojem območju, postavitev počivališča za avtodome, klopi ob obrežju ter izobraževalno-informativne table. V okviru ostalih vsebin pa vzpostavitev letnega načrta aktivnosti ob Dravi, izvedbo športnih aktivnosti, predstavitev drevesnih in živalskih vrst ob reki Dravi ipd. Gre seveda za predlog, ki ga bodo zainteresirani partnerji še dopolnjevali.   V torek, 16.1.2018 smo imeli tudi sestanek z občinami LAS in smo jim prejet predlog tudi predstavili. Zaenkrat sta zanimanje za sodelovanje pri predlaganem projektu sodelovanja med LAS-i izkazali Občina Starše in Občina Miklavž na Dravskem polju. Kot veste, smo bili skupaj še s 4 drugimi LAS-i uspešni s svojo prijavo projekta sodelovanja med LAS-i z nazivom »Jem drugače, jem domače!« na 2. javnem razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Trenutno je objavljen 3. javni razpis za projekte sodelovanja med LAS-i, pri čemer bi bila priprava in izvedba razpisa sedaj lažja, saj so bile vmes sprejete spremembe pravnih podlag (Uredba CLLD). Posledično to pomeni, da so lahko sedaj partnerji v projektu tudi člani LAS, kar pomeni, da LAS-u v okviru novih prijav ni več treba zagotavljati sredstev za izvajanje projekta, le-te morajo zagotoviti partnerji v projektu. Morda še to: projekti sodelovanja med LAS-i predstavljajo dodatna sredstva za območje, ki niso zajeta v naši strategiji LAS v okviru postavke za izvajanje projektov. Vljudno vabimo vse zainteresirane, da nam sporočite vaše predloge, želje ipd. glede predlaganega projekta sodelovanja, o načrtovani pripravi projekta lahko obvestite tudi druge zainteresirane. V kolikor bomo lahko uskladili interese našega območja z interesom ostalih LAS, bi bilo za naše območje dobrodošlo, da bi imelo dostop do dodatnih sredstev v okviru pristopa CLLD. Svoje predloge lahko sporočite na: las.lastovica@mra.si ali na tel. številko 02 / 333 13 17.  

Več

Kot smo vas že obveščali, je LAS Lastovica eden od petih partnerskih LAS, ki so se prijavili na 2. javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za sodelovanje med LAS-i. V petek, 1.12.2017 smo dobili odločbo, s katero so potrdili naš predlog. LAS Lastovica bo tako v letu 2018 sodeloval pri izvajanju projekta, katerega poudarek je spodbujanje prehranske samooskrbe. VKLJUČENI PARTNERJI: TOTI LAS, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor (nosilec operacije) LAS Lastovica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče LAS Bogastvo podeželja, Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj LAS Dobro za nas, Trg svobode 5, 2310 Slovenska Bistrica LAS Obsotelje in Kozjansko, Aškerčev trg 24, 3240 Šmarje pri Jelšah Ozadje : Slovenija se še vedno sooča z nizko stopnjo prehranske samooskrbe in ne izkorišča svojih potencialov na področju potrošnje kmetijsko-živilskih proizvodov lokalnega izvora. Večji dostop do lokalne hrane je ključnega pomena za večjo prehransko samostojnost, ohranjanje in razvoj kmetij, nova zelena delovna mesta, varovanje okolja ter skrb za zdravje ljudi. Z usklajenim in aktivnim sodelovanjem LAS-ov iz dveh statističnih regij na ukrepu LAS sodelovanje bomo prispevali k dvigu stopnje prehranske samooskrbe. Operacije »Jem drugače – jem domače!« je usklajen z usmeritvami nacionalne politike na področju spodbujanja kratkih verig in lokalne samooskrbe in je skladen z Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« ter s Programom razvoja podeželja 2014-2020. Aktivnosti operacije zasledujejo tudi cilje potrjenih Strategij lokalnega razvoja. Kljub temu, da se zavedanje o pomenu lokalno pridelane hrane v zadnjih letih povečuje, menimo, da še vedno velik del prebivalstva kakovostni hrani iz neposredne bližine ne posveča dovolj pozornosti. Slabo sodelovanje, pomanjkanje organiziranega nastopa na trgu ter slaba prepoznavnost ponudnikov ob vedno hitrejšem tempu življenja usmerja potrošnike v velike trgovske centre, kjer je poreklo in kakovost blaga drugotnega pomena. V zadnjem času smo priča intenzivnim promocijskim kampanjam trgovskih centrov, s katerimi želijo prepričati potrošnike, da je pri njih vse domače, pri čemer je še vedno velika večina njihovega blaga tujega porekla in pogosto slabše kakovosti. Posledično se zmanjšuje obisk lokalnih tržnic, kar negativno vpliva na prodajo lokalnih ponudnikov. Dejstvo je, da se ponudniki srečujejo z velikimi spremembami na trgu, ki pa jim velika večina ne uspe slediti. Prepričani smo, da bomo z usklajenim in celovitim sodelovanjem vključenih LAS-ov in ključnih deležnikov prispevali k izboljšanju pogojev za prodajo lokalno pridelane hrane ter posredno vplivali na dvig lokalne samooskrbe in lokalne ekonomije. Vsak evro, porabljen lokalno, multiplikativno učinkuje na izboljšanje lokalne ekonomije ter vpliva na dvig standarda lokalnega prebivalstva.  CILJI OPERACIJE SODELOVANJA: Povečati osveščenost otrok in njihovih staršev glede pomena lokalno pridelane hrane, Povečati usposobljenost ponudnikov za uspešnejši nastop na trgu, Povečati prepoznavnost lokalnih ponudnikov in njihove ponudbe, Dvig zavesti ter spreminjanje nakupovalnih navad lokalnega prebivalstva. V okviru operacije bomo izvajali naslednje aktivnosti: Aktivnost 1.1: Dogodki osveščanja v vrtcih in osnovnih šolah ter vključevanje njihovih staršev Aktivnost 2.1: Izvedba izobraževalnih modulov in individualnega svetovanja (izobraževalni moduli bodo na področju 1. Trženje/prodaja/promocija; 2.Oblikovanje zgodbe; 3.Javno nastopanje), namenjeno bodo 10 zainteresiranim ponudnikom iz območja LAS Aktivnost 3.1: Dogodki na lokalnih tržnicah ter ogledi dobrih praks Aktivnost 3.2: Izdelava e-kataloga ponudnikov Aktivnost 4.1: promocijske aktivnosti Vas zanima kaj več? Bi se želeli aktivno vključiti? Pokličite nas na 02 / 333 13 17 ali pa nam pišite na las.lastovica@mra.si. Več o projektu lahko preberete v opisu projekta: LAS sodelovanje – Opis projekta 31.7

Več

Projekti sodelovanja med LAS-i so ločen ukrep v okviru Programa razvoja podeželja, kjer se LAS-i med seboj povezujejo in s projekti oz. operacijami sodelovanja naslavljajo iste oz. podobne izzive na svojem območju. LAS-i želijo s temi projekti doseči sinergijske učinke na širšem območju, za izvajanje svojih dejavnosti pa v primeru uspešnosti prijave na javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pa za izvajanje teh projektov pridobijo dodatna sredstva. Kot smo vas že obveščali, se je LAS Lastovica v partnerstvu z drugimi 4 LAS-i iz Podravja in Savinjske regije konec meseca julija 2017 prijavil na 2. javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za projekte sodelovanja med LAS-i. Gre za projekt sodelovanja med LAS-i z naslovom “Jem drugače, jem domače!”, kjer je osrednja tema povečanje samooskrbe s hrano. Vsebina projekta je pretežno promocija (skupen CGP, promocijski materiali, različni dogodki na tržnicah, v vrtcih in šolah) ter možnost za udeležbo na usposabljanju za 10 lokalnih proizvajalcev (kmetije oz. dopolnilne dejavnosti na kmetijah). Razen LAS Lastovica v projektu sodelujejo še TOTI LAS, LAS Bogastvo podeželja, LAS Dobro za nas in LAS Obsotelje in Kozjansko. Objavo naslednjega (zadnjega) javnega razpisa MKGP pričakujemo v mesecu decembru, ko bo razpisano še preostanek sredstev za ta namen. Med LAS-i je precej zanimanja za tovrstne aktivnosti, saj smo doslej na naš naslov prejeli dve ponudbi za izvajanje tovrstnih projektov in sicer: ZRS Bistra Ptuj je posredovala predlog za sodelovanje oz. projektno nalogo na področju lokalne samooskrbe “DOMUS HORTUS – domači vrt – inovativna mobilna visoka greda za urbana okolja v javni upravi in drugod”. Projektna naloga vključuje razvoj in trženje novega proizvoda (visoka greda iz plastičnih materialov, na kolesih), promocijo novega proizvoda, prakse, postopkov in tehnologije, oblikovanje kratkih dobavnih verig, vključevanje mladih v proces izobraževanja in ozaveščanja o pomenu lokalne samooskrbe, izmenjavo izkušenj in znanj ter implementacijo le-teh na območju celotne Slovenije. Predlog predvideva vključevanje LAS s celotne Slovenije. Predlog LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline se imenuje “Knjižnica – srce lokalne skupnosti˝. V okviru predloga želijo: izvajati različne programe za različne ciljne skupine, vključno z mladimi, invalidi (odrasle invalidna osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju  – npr. računalniško opismenjevanje, premična zbirka knjig v prostorih VDC), izvajati medgeneracijsko povezovanje, predvsem v obliki aktivnosti za starejše. opremiti prostore – nakup opreme in delna ureditev prostora (stoli in mize za oddelek odrasli, mladina, otroci; knjižni kotički – oblazinjeno pohištvo) ter nakup računalniške opreme. Oba predloga projektov sodelovanja sta na vpogled pri vodilnem partnerju LAS, na Mariborski razvojni agenciji, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor. V kolikor menite, da bi bile predlagane vsebine zanimive za naš LAS ali pa imate sami predlog vsebin, ki bi lahko bile zanimive tako za naš LAS kot tudi za druge LAS-e, vas prosimo, da nam svoje predloge in mnenja čimprej pošljete na naš naslov las.lastovica@mra.si. Morebiti še vnaprejšnje opozorilo: za izvajanje projektov sodelovanja mora imeti LAS vnaprej zagotovljena sredstva, saj mora (v primeru uspešnosti prijave na javni razpis MKGP) projekt v celoti izvesti in potem poročati za njegovo izvedbo. Prav tako mora projekt sodelovanje potrditi Upravni odbor LAS Lastovica. V kolikor imate dodatna vprašanja, nas lahko pokličete na 02 / 333 13 17 ali pa nam pišete na las.lastovica@mra.si.              

Več

Upravni odbor LAS Lastovica je v mesecu juliju 2017 potrdil projektne vloge, ki so jih prijavitelji in partnerji prijavili na 4 javne pozive LAS, objavljene v februarju 2017. Izkušnje kažejo, da gre pri prijavah za zahteven podvig, saj je bilo skoraj vse vloge treba na zahtevo Ocenjevalne komisije dopolnjevati oz. še razjasniti. Na vse 4 javne pozive LAS smo prejeli skupno 19 vlog, od tega 14 na oba javna poziva za problemsko območje (samo območje Občina Hoče – Slivnica) ter 5 vlog na oba splošna javna poziva LAS, ki zajemata celotno območje LAS. UO LAS je v mesecu juliju potrdil 18 vlog, eno vlogo je morala Ocenjevalna komisija LAS zavrniti zaradi manjkajočega kulturno-varstvenega soglasja. Vse potrjene vloge je bilo treba nato ustrezno opremiti (vnesti v ustrezne obrazce oz. elektronsko aplikacijo, odvisno od sklada) in jih posredovati na ustrezno ministrstvo oz. agencijo. Nekaj vlog je LAS na zahtevo ministrstva že moral dopolniti, za nobeno vlog pa še nismo prejeli obvestila oz. odločbe, s katero bi predlagane vloge potrdili. Zavedamo se, da je čakanje na odločitev za vse prijavitelje in njihove partnerje dolgotrajno in da bi se večina projektov že morala izvajati, vendar na LAS-u nimamo vpliva na hitrost potrjevanja vlog. Dejstvo je, da bi lahko prijavitelji v okviru sklada ESRR že lahko začeli izvajati operacije. V tem primeru je riziko za morebitno zavrnitev vlog na strani prijavitelja oz. partnerjev. Takoj, ko bomo dobili kakršnokoli obvestilo, bomo o tem obvestili prijavitelje in po potrebi tudi partnerje. Ekipa LAS Lastovica  

Več

Objavljena sta bila dva priročnika z zanimivimi temami in napotki, kako se posamične teme lotiti. Nastala sta v okviru projekta “Dovolj za vse”, ki so ga izvajali Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Focus, društvo za sonaraven razvoj. Več o temi razpršeni hotel najdete na povezavi: http://dovoljzavse.si/wp-content/uploads/2017/10/prirocnik_razprseni-hotel.pdf Več o temi skupnostni vrtovi najdete na povezavi: http://dovoljzavse.si/wp-content/uploads/2017/06/prirocnik5_skupnostni-vrt.pdf

Več

V okviru PRP je tudi ukrep, namenjen majhnim kmetijam, ki imajo kmetijska zemljišča pretežno na OMD, MKGP pa je sredi oktobra objavil razpis na to temo. Več informacij: http://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=1350 Vloge so se lahko začele vnašati v sistem že 6.11., razpis pa se zaključi konec januarja 2018.

Več

Na Portugalskem smo posneli tudi nekaj fotografij, ki jih objavljamo tudi za vas. Borzna palača (The palacio de Bolsa) v mestu Porto je res nekaj posebnega; posebej so nas navdušili detajli: mozaiki, bogata oprema, veliko pozlate, skratka impresivna zgradba, ki še danes dokazuje, da je Porto bogato mesto. Po mestu je dobilo naziv tudi njihovo rdeče vino: portovec.     Na konferenci s portugalskimi LAS-i smo ugotovili, da imamo precej podobne težave (predvsem z administrativnimi zahtevami), hkrati pa so nas Portugalci navdušili z dosežki v okviru LEADER programa iz preteklih obdobij. Predvsem so ustvarili res veliko novih delovnih mest. Za sodelovanje s Slovenijo in našimi LAS-i so pripravljeni, v kolikor bomo lahko našli skupne teme, ki zanimajo vse vključene. Trebilhadouro Village (vas) na območju LAS Adrimag v notranjosti Portugalske je bila ena sama ruševina, dokler se lastniki skupaj z občino niso odločili in iz ruševin ponovno zgradili hiše v njihovem značilnem slogu. Danes je vas urejena, cene so tudi za naše razmere precej zanimive (prenočitev za 8 oseb, z zajtrkom, v tradicionalni hišici s prečudovito teraso in masažnim bazenom stane 200,00 EUR, za dve osebi pri drugi lastnici pa 60,00 EUR). Razgledna točka je fenomenalna. Ta vas leži ob krožni pohodni poti, pri čemer pa si lastniki ne želijo masovnega turizma. Obisk v Arouca Geoparku je bil zelo zanimiv, še posebej geološki fenomen, imenovan”stone that gives birth” oz. kamni, ki rojevajo. Gre za unikaten geološki pojav, kjer se v svetlejšem kamnu pojavljajo med 2 in 12 cm veliki “orehi” temnejše barve, ki sčasoma, zaradi vremenskih vplivov in njihove trše strukture, izstopijo iz kamnine okoli njih. Pojav je izredno zanimiv in se po doslej znanih podatkih ne pojavlja nikjer drugje na svetu. Sprehod ob reki Paiva zahteva nekoliko kondicije. Več kot 8 km dolg pohod med drugih obsega tudi vzpon po 500 stopnicah, kjer smo se precej zadihali in ugotavljali, da bo treba kaj narediti v smeri izboljšanja kondicije (vsaj nekateri od nas). Nacionalni park je bil prejšnje leto skoraj v celoti požgan. Precejšen problem predstavlja drevo evkaliptus, ki ga Portugalci nasajajo namesto domorodnega hrasta. Iz skorje hrasta namreč pridobivajo pluto, ki je njihov pomemben izvozni produkt. Ker pa hrast zelo počasi raste (dejansko lahko “žanjejo” šele prihodnji rodovi), so na Portugalskem začeli nasajati evkaliptus, ki pa je tujerodna invazivna sorta, ki se je v veliki meri sama razširila in izpodriva domače rastlinje. Problem pri evkaliptusu je, da je veliko bolj gorljiv, zato so požari v naravi na Portugalskem še toliko bolj uničujoči. Ob našem ogledu so se drevesa (večinoma evkaliptusi) v roku enega leta že precej obrastla, pri čemer mladi evkaliptus (liste ima srebrno sive barve) daje pokrajini edinstven videz. Kaj nas je na Portugalskem zelo pritegnilo? Iz vidika LAS predvsem dejstvo, da so zelo učinkovito povezali različne vire financiranja. Z malo sredstev so dosegli zelo impresivne rezultate. Presenetilo nas je tudi, da so investicije (glede na videno) sorazmerno nizke – čeprav je pred nami stalo precej impozantno posestvo oz. zgradba, so bili zneski sofinanciranja relativno nizki. Verjetno je to tudi posledica uporabe lokalnih materialov, milega podnebja (nižji stroški izolacije), upoštevanja lokalnega izročila, kombiniranje več virov ipd. Kot turiste pa so nas presenetili s povsem sprejemljivimi cenami, primerljivimi z našimi, četudi smo si pijačo naročili v turističnem predelu Porta. Odlična je bila tudi kulinarika. Razen tega je Portugalska zelo raznolika dežela, v okviru naše ekskurzije smo obiskali sever, slišali pa smo, da je jug dežele nekoliko drugačen in da se ga splača obiskati.  

Več

Ogled dobrih praks in navezovanje stikov z LASi na Portugalskem Lokalne akcijske skupine Slovenije (med njimi tudi  LAS Lastovica in TOTI LAS) smo se v začetku oktobra udeležile strokovne ekskurzije v organizaciji Društva za razvoj slovenskega podeželja na Portugalsko, kjer smo se srečali z njihovimi LAS-i ter ob ogledu dobrih praks ter pogovorih odprli možnosti za morebitno sodelovanje v prihodnosti. Na Portugalskem se okoli 10 % prebivalstva ukvarja s kmetijstvom, skoraj četrtina pa jih živi na podeželju. Suha prst in toplo podnebje v južnem delu države zagotavljata dobre razmere za gojitev oljk in sadnega drevja. V rečnih dolinah z zmernim podnebjem pa je zelo razširjeno vinogradništvo. Najbolj tradicionalna izvozna kmetijska pridelka sta pluto in portovec, poimenovan po drugem največjem mestu, Portu. In prav v Portu, drugem največjem mestu, smo pričeli našo popotovanje po tej najzahodnejši državi celinske Evrope. Najprej nas je navdušila palača Bolsa (Palácio da Bolsa; http://www.palaciodabolsa.com/), ki preseneti s svojo notranjostjo. Je neoklasičen spomenik, zgrajen v letih 1842 do 1910, postavljen pa je bil za trgovce, ki so trgovali z denarjem. Zgradba vsebuje dve dvorani: Dvorana narodov (Pátio das Nações) ter Arabska Dvorana (Salão Árabe). Porto se ponaša tudi s starim mestnim jedrom ob reki Douro, labirintom v hrib nametanih visokih, tesno nagnetenih hiš s strehami iz rdečih strešnikov. Prav zgodovinsko središče Porta je UNESCO leta 1996 razglasil za svetovno dediščino. V preteklosti so po reki Douro z lesenimi čolni prevažali sode vina Portovca, po katerem je Porto tudi znan. Na drugem bregu reke Douro, kjer je mestece Vila Nova de Gaia, je kakšnih 50 vinskih kleti, kjer je možno poskušati različne vrste vina Portovca (http://www.cavesvinhodoporto.com/). Drugi dan je bil namenjen medsebojni predstavitvi tako portugalskih kot slovenskih LAS. Začel se je s konferenco na sedežu portugalskega LAS ATAHCA, kjer sta se predstavila omenjeni LAS in LAS ADRIMAG. Gostitelji so predstavili njihove več kot dve desetletji dolge izkušnje z izvajanjem programa LEADER. Ob tem je bilo mogoče uvideti, da so dobri rezultati plod dolgoletnega, kontinuiranega in predanega dela. Slovenske izkušnje je predstavil g. Goran Šošter, podpredsednik Mreže za podeželje. V nadaljevanju je bila priložnost za mreženje in iskanje možnosti za morebitno sodelovanje in oblikovanje skupnih zgodb. Na Portugalskem so že od samega začetka, leta 1991 vključeni v izvajanje programa LEADER. V tem času so izvedli kar 608 projektov in skozi njih zagotovili 374 zaposlitev. Zato je bilo nadaljevanje strokovne ekskurzije namenjeno prav temu, ogledu njihovih dobrih praks. Na območju LAS ATAHCA (http://www.atahca.pt/) smo si ogledali: vinski turizem Casa Lata (http://www.casalata.com/) čokoladnica »Chocolate com Pimenta« (http://www.chocolatecompimenta.pt/) pivnica »Cerveja Letra« (http://www.cervejaletra.pt/), na območju LAS ADRIMAG (http://www.adrimag.com.pt/) pa vas Trebilhadouro (http://www.aldeiasportugal.pt/sobre/88/#.Wd4GBbVvHAV), interpretacijski center »Casa das Pedras Perideiras« (http://aroucageopark.pt/en/explore/what-visit/museums-and-interpretive-units/casa-daspedras-parideiras-interpretative-center/) in se na koncu sprehodili po brvi čez most »Passadicos do Paiva« (http://www.passadicosdopaiva.pt/en). Zadnji, četrti dan, je bil namenjen konferenci slovenskih LAS, kjer smo iskali rešitve za odprta vprašanje in težave pri upravljanju z LAS-i. V vseh dneh bivanja na Portugalskem nas je spremljala izvrstna kulinarika in glasba. Gostitelji so nam pripravili tudi bogat kulturni program. Uživali smo lahko ob poslušanju fada (UNESCO ga je leta 2011 uvrstil na listo svetovne nematerialne kulturne dediščine), ter folklori, ko smo se zavrteli tudi sami. Portugalska, ki je eden izmed najmanj raziskanih kotičkov zahodne Evrope, je ponudila razloge, da se bomo tja zagotovo še vračali. Ob ogledu mozaika utrinkov pa upamo, da bomo tudi vas prepričali, da jo je vredno obiskati ter odkriti lepoto dežele in njenih ljudi. Kot zanimivost pa preberite, zakaj je živopisana figura petelina postala simbol Portugalske turistične zveze. Romar se je odpravil na dolgo pot čez Portugalsko in Španijo v Santiago de Compostela. Dolgo je hodil in noge so ga že hudo bolele. Mimo njega je pripeljal voz, na katerem je sedel krošnjar. Romar ga je pozdravil. »Kje sva, prijatelj?« je vprašal. »V bližini Barceloša, » je odgovoril krožnjar. Čeprav je romar že dolgo hodil, je bil še vedno na Portugalskem. Odločil se je, da prespi pod drevesom. Zavil se je v popotni plašč in kmalu zaspal. »Vstani!« Nekdo ga je močno stresal – bil je birič v uniformi, poleg sebe pa je imel še dva tovariša. Romar je sedel. »Ukazano nam je, da preiščemo vašo culo, gospod.« Romar jim je prepustil culo, ne da bi pisnil. V njej ni bilo ničesar razen dveh koščkov kremena, s katerima je kresal ogenj. »Romar sem, namenjen v Compostelo.« Birič, ki je preiskal njegovo culo, si je prtljago kar zadal čez ramo. »Z nami morate, gospod. Ne poskušajte pobegniti, sicer bomo primorani uporabiti silo.« Silo? Kdo pa mislijo, da je-nevaren zločinec na begu? Saj ni naredil nič narobe. Ko je naslednjega dne stal pred množico na sodišču, je hitro ugotovil, kaj bi radi. Nekdo je iz dvorca ukradel srebrn križ. Biriči so iskali hudodelca in naleteli nanj. Če je bil nedolžen – zakaj se je potem skrival pod drevesom? »Nisem se skrival,« je nasprotoval romar. »Samo počival sem.«   Toda ni se splačalo ugovarjati. Biriči so hoteli zločin nekomu obesiti, in kot tujec je bil naravnost primeren za grešnega kozla, saj ni imel nikogar, ki bi ga branil. Sodnik je vstal, da bi izrekel kazen. »Tatvina je hud zločin. Obsoditi te moram na kar najstrožjo kazen. Odpeljan boš na glavni trg in tam obešen. Zdaj pa se vsi poberite s sodišča. Mudi se mi domov na kosilo, sicer se mi bo pečeni petelin ohladil.« Neumnega sodnika je bolj skrbel njegov želodec kot pravica. Kaj ne vidi, da pravi hudodelec ostaja nekaznovan, namesto njega pa bo šla na vislice nedolžna žrtev?   »Gospod sodnik!« je romar preglasil trušč množice. »Nimam alibija ali priče, ki bi dokazala, da nisem storil zločina, katerega ste me obdolžili. A če sem nedolžen, naj petelin, ki ga nameravate pojesti, dvigne glavo in zakikirika.« Množica je bušnila v smeh. Si predstavljate pečenega petelina, ki kikirika? Romarju se je očitno zmešalo. Ljudje so s sodišča pohiteli na glavni trg, kjer so stale vislice. Rabelj je dal romarju zanko okoli vratu. Duhovnik je izrekel poslednji blagoslov. »Naj se Bog usmili tvoje duše …« »Stojte! Človek je nedolžen!« Sodnik se je sklanjal skozi okno jedilnice na drugem koncu trga. »Petelin na mojem pladnju je odprl kljun in trikrat zakikirikal.«  Romarja so izpustili in mu v zameno za vse hudo, kar je prestal, podarili vrečo zlata. Od takrat imajo ljudje na Portugalskem pisanega petelina v spomin na romarjevo veliko vero v pravično razsodbo in lastno poštenost. Povzeto po »Pečeno pišče«, Pravljica iz Portugalske Pripravila: Klavdija Gornik    

Več